Doživeti raznolikost v kontekstu skupine je izziv. Prav tako je izziv najti EN določen fižol med stotinami, ki izgledajo enako. Vaja pozornosti v kontekstu raznolikosti.

Referenca

Potrebno število inštrukturic oziroma inštruktorjev
1
Delovni material
1 lesena skleda, 1 zavoj fižola pinto
Pričakovani stroški
eventualno nekaj evrov za fižol
Velikost skupine od 12 let (od 10 oseb)
Trajanje: 10 minut
Cilj Udeleženci_ke ugotovijo, da je mogoče v kopici skoraj enakih fižolov najti "njihov" fižolček. Pozornost morajo usmeriti na majhne razlike v raznolikosti - tudi ljudje so tako raznoliki, kot fižolčki v skledi.
Vsebina Rasizem

Naloži
(.pdf 179.73 KB)

Priprava

Vodja igre strese fižol v skledo in pripravi pravljico.

Potek

  • Korak 1 Vodja igre poda skledo fižolov naokrog. Naloga je, da vsaka oseba iz sklede vzame en fižolček in ga na koncu seminarja ponovno najde v skledi. Zato je priporočljivo, da udeleženci_ke primerjajo svoj fižol s sosedovim in si ga natančno ogledajo. Kaj je na njihovem fižolčku posebnega?
  • Korak 2 Medtem ko si udeleženci_ke ogledujejo fižol, vodja igre prebere pravljico.
  • Korak 3 Ko udeleženec_ka konča z opazovanjem fižolčka, ga vrne v skledo.
  • Korak 4 Ob koncu seminarja / enote ponovno podate naokrog skledo s fižolčki in udeleženci_ke dobijo nalogo, da poiščejo svoj fižol. V skledi naj vedno brska nekaj oseb hkrati, ki se po uspešni najdbi vrnejo na svoje mesto. Kdor je prepričan_a, da je našel_a svoj fižolček, naj sede na svoje mesto. Ko vsi najdejo svoj fižol je čas za refleksijo.

Refleksija

Vodja igre udeležence vpraša, če vedo, zakaj so se ukvarjali s fižoli in ali lahko razložijo smisel te metode.

Na prvi pogled vsi fižoli sicer izgledajo enako, vendar se ob bolj natančnem opazovanju izkaže, kako različni so pravzaprav fižolčki - in isto velja za ljudi. Kdor natančno opazuje, ugotovi, da je vsak človek edinstven in da se razlikuje od ostalih. Lahko si skupaj ogledate ključne besede kot so identiteta, predsodki, raznolikost, homogenost proti heterogenosti in se o njih pogovarjajte.

Starka in fižol

Nekoč je živela zelo stara in zelo modra ženska. Njeno življenje je bilo zelo naporno.

Vsako jutro, preden je začela z vsakodnevnimi opravili, si je oblekla je predpasnik. Potem je šla v shrambo in iz vreče vzela polno pest fižola. Fižol je dala v desni žep svojega predpasnika.

Kadarkoli je tekom dneva srečala nekaj lepega - smeh otroka, ptičje petje, zven pojoče sklede, sočloveka, ki je bil z njo prijazen, vonj kave, sončni žarek, ki je padel na njen obraz ali senčno mesto v opoldanski vročini - na kratko, kadarkoli je tekom dneva srečala nekaj, kar je razveselilo njeno srce, je vzela fižolček iz desnega žepa in ga položila v levega.

Zvečer, predno je legla spati, je vzela fižolčke iz levega žepa predpasnika. Tako je opazovala, kaj se ji je ta dan lepega zgodilo. Pri vsakem fižolčku je še natančno vedela, kaj jo je razveselilo. In tudi če je v levem žepu našla le en sam fižolček, je bil to zanjo dan, vreden, da ga živi.