Priročnik za pedagogiko, ki se zaveda raznolikosti

2.2 Pravni položaj v EU

Pravna podlaga za EU brez diskriminacije obstaja. Evropska konvencija o človekovih pravicah v členu 14 vsebuje prepoved diskriminacije:

»Uživanje pravic in svoboščin, določenih s to Konvencijo, je zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine.« (Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, 2010, str.12)

To konvencijo so ratificirale vse države EU in je za njih obvezujoča.

Tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah vsebuje protidiskriminacijski člen (Poglavje 3, Člen 21). Listina sicer ni del ustavne pogodbe EU, so jo pa v teku uveljavitve Lizbonske pogodbe leta 2009 za zavezujočo razglasile vse države z izjemo Velike Britanije in Poljske.

Vlade, parlamenti in sodišča v vsaki državi so v prvi vrsti odgovorni za zaščito pravic, ki jih zagotavlja Konvencija o človekovih pravicah.

Poleg tega imajo mnoge države t.i. protidiskriminacijski zakon, tako tudi Slovenija.

14. člen ustave: Enakost pred zakonom

"V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki."

V mnogih državah članicah EU so v okviru protidiskriminacijskega zakona posebej omenjene lokalne manjšine, kot so Sinti_nje in Romi_ke (denimo v Bolgariji in Romuniji) ali tudi gradiščanski_e Hrvati_ce (v Avstriji).

Naslednji dokumenti ZN so sicer pravno neobvezujoči, vendar se jih uporablja kot nadrejene smernice: Splošna deklaracija o človekovih pravicah iz leta 1948 in Agenda 2030 s svojimi sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals). Oba dokumenta jasno formulirata enakopravnost vseh in dobro življenje za vse.

Predvsem v okviru ciljev trajnostnega razvoja, je med sedemnajstimi cilji in 169 podcilji omenjena vrsta točk, za doseganje katerih je pedagogika, ki se zaveda raznolikosti, temeljnega pomena. Med drugim so to:

Cilj 1.2: Do leta 2030 vsaj prepoloviti delež moških, žensk in otrok vseh starosti, ki živijo pod pragom revščine v vseh njenih razsežnostih skladno z opredelitvami v posamezni državi.

Cilj 2.1: Do leta 2030 odpraviti lakoto in vsakomur zagotoviti dostop do zdrave, hranljive in zadostne hrane v vseh letnih časih, zlasti revnim in ljudem, ki živijo v težkih razmerah, med njimi dojenčkom.

Cilj 3.8: Poskrbeti za splošno zdravstveno zavarovanje, ki vključuje zaščito pred finančnimi tveganji, dostop do kakovostnih osnovnih zdravstvenih storitev ter dostop do varnih, učinkovitih, kakovostnih in poceni osnovnih zdravil in cepiv za vsakogar.

Cilj 4.7: Do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju.

Cilj 5.1: Povsod odpraviti vse oblike diskriminacije žensk in deklic.

Cilj 8.5: Do leta 2030 doseči polno in produktivno zaposlenost ter vsem moškim in ženskam, tudi mladim in invalidnim, zagotoviti dostojno delo in enako plačilo za delo enake vrednosti.

Cilj 10.2: Do leta 2030 zagotoviti večjo vlogo vseh ljudi ter spodbujati njihovo vključevanje v družbeno, gospodarsko in politično življenje, ne glede na starost, spol, invalidnost, raso, narodnost, poreklo, vero ali ekonomski ali drug status.

Cilj 16.b: Spodbujati in izvajati nediskriminacijske zakone in politike za trajnostni razvoj.

(Vir: Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 2020)

Združeni narodi s svojimi centralnimi dokumenti prav tako ustvarjajo spodbuden okvir, znotraj katerega je moč umestiti takšne ukrepe. Vendar: da bi lahko uresničili popolno prepoved diskriminacije, so potrebne družbene spremembe. Vsakemu posamezniku je potrebno zagotoviti enake pravice in svoboščine (prim. Scherr 2016, str. 10).

Pomembni koraki za preseganje diskriminacije, so zagotovitev pravne podlage prepovedi diskriminacije (v splošnem protidiskriminacijskem zakonu in drugih podobnih protidiskriminacijskih zakonodajah v državah EU), ustanovitev protidiskriminacijskih in pritožbenih točk, kampanje ozaveščanja in opolnomočenja, ter tudi uvajanje pristopov pedagogike, ki se zaveda raznolikosti (prim. Scherr 2016, str.10). V nadaljevanju se bomo tematiki kulturne, etnične in verske raznolikosti približali skozi tematsko področje migracij.