3.3.1 Nasilje nad ženskami
Fizično nasilje nad ženskami
Raziskava EU iz leta 2013 je pokazala, da se je približno 12 milijonov žensk po vsej EU v 12 mesecih pred intervjujem srečalo s fizičnim nasiljem, kar ustreza 7 % žensk, starih od 18 in 74 let (prim. FRA, 2014). Fizično nasilje je opredeljeno kot napad na telesno integriteto osebe. Oblike fizičnega nasilja vključujejo denimo vlečenje za lase, udarjanje ali brcanje, dušenje in napadi z noži, orožjem in drugimi predmeti (prim. bff, 2019). Po slovenski nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska (56,6 odstotkov) od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja (Poročilo o nacionalni raziskavi o nasilju v partnerskih odnosih in zasebni sferi, 2010). V raziskavi Evropske komisije je 74 % anketiranih menilo, da je nasilje nad ženskami v družini razširjeno v njihovi državi. Nasprotno je nasilje nad moškimi v družini za razširjeno ocenilo samo 29 % anketiranih (prim. Evropska komisija, 2016).
O nasilju v družini govorimo, ko v družinski skupnosti, npr. v zakonski zvezi, pride do nasilja. Nasilje je pogosto zapleten preplet spolnih, fizičnih in psihičnih nasilnih dejanj. Oseba, ki povzroča nasilje, to dela z namenom, da izvaja moč in nadzor, na primer z grožnjami in ponižanjem, socialno izolacijo, pretepanjem in siljenjem v spolni odnos (prim. bff, 2019).
Skoraj vse anketirane osebe (96 %) v raziskavi EU so izjavile, da nasilje nad ženskami ni sprejemljivo, le 2 % bi takšno nasilje v določenih okoliščinah označilo za sprejemljivo. Večina anketiranih (86 %) je menila, da nasilje v družini ni sprejemljivo in da mora biti kaznovano z zakonom, 12 % je menilo, da ne sme biti vedno kaznovano z zakonom. Tega mnenja so bile zlasti anketirane osebe v Latviji, na Nizozemskem in na Slovaškem. V nobeni državi več kot en odstotek anketiranih oseb ni menil, da je nasilje nad ženskami v družini v vseh okoliščinah sprejemljivo. Poljska in Slovaška sta bili edini državi, kjer je najmanj ena od dvajsetih anketiranih oseb nasilje v družini v določenih okoliščinah ocenila za sprejemljivo (prim. Evropska komisija, 2016). Anketirane osebe so podobno ocenile tudi nasilje nad moškimi, pri čemer je tudi večina menila, da to ni sprejemljivo in mora biti vedno kaznovano z zakonom. V Avstriji, na Poljskem in v Romuniji je 6 % anketiranih oseb menilo, da je nasilje nad moškimi v družini v določenih okoliščinah sprejemljivo.
Spolno nasilje nad ženskami
Po ocenah se je s spolnim nasiljem v EU srečalo 3,7 milijona žensk. Med oblike spolnega nasilja uvrščamo posilstvo, spolni napad, spolno nadlegovanje in spolno zlorabo. Vsaka peta ženska je bila posiljena od svojega 15. leta starosti. V raziskavi je 5 % žensk navedlo, da so bile prisiljene v spolni odnos, 6 % pa jih je privolilo v spolne dejavnosti, ker so se bale, kaj bi se jim lahko zgodilo, če bi se upirale (prim. FRA, 2014).
Raziskava Evropske komisije iz leta 2016 kaže, da približno vsaka peta anketirana oseba meni, da so žrtve odgovorne za svoja dejanja, da si izmišljajo obtožbe, pretiravajo oz. da so celo izzvale nasilje. Tega mnenja so bili bolj sodelujoči iz vzhodnoevropskih držav. Spolni odnos brez privolitve opravičuje četrtina anketiranih, če so bile denimo osebe pijane ali pod vplivom mamil. 10 % anketiranih je menilo, da pomanjkljiva seksi oblačila, nejasna zavrnitev ali nejasna obramba predstavljajo opravičljiv razlog za spolni odnos brez privolitve (prim. Evropska komisija, 2016).
Ta stališča so izredno nevarna, kajti ne glede na to, ali je žrtev pila alkohol, uživala mamila ali nosila izzivalna oblačila: brez privolitve osebe je storjeno kaznivo dejanje posilstva. Poleg tega ne obstaja provokacija za spolni napad niti z vedenjem niti z oblačili. Nihče ne izzove posilstva. Večina posiljevalcev_k si žrtve ne izbere na podlagi videza, temveč na podlagi ocenjene človekove ranljivosti. Posiljevalec_ka izbere tisto osebo, za katero meni, da jo je mogoče zlorabiti. Tudi pomanjkanje obrambnega vedenja ni izgovor za spolni odnos brez privolitve. V takšni strašljivi izkušnji ne obstaja neka prava ali napačna reakcija, pogosto so žrtve v takem strahu, da dobesedno »otrpnejo od strahu«. Pri tem gre za spontano naravno reakcijo telesa, pri kateri se je nemogoče braniti ali reči »ne«. Nekatere žrtve se ne branijo, da ne bi nasilja še povečale (prim. Sexuelle Gewalt, 2019).
Skupna prevalenca v Evropski uniji kaže, da je vsaka tretja ženska že doživela fizično in/ali spolno nasilje od svojega 15. leta starosti. Več kot polovica žensk, ki so bile žrtve spolnega nasilja svojega partnerja_ke, je poročala o več dogodkih. Približno tretjina tistih, ki so bile žrtve nasilja partnerja_ke, in četrtina tistih, ki so bile žrtve nasilja drugih storilcev_k, je najhujši primer nasilja prijavila policiji. Razliko v teh številkah si je mogoče razlagati s ponavljajočimi se nasilnimi dejanji v partnerskem odnosu, katerim se želijo žrtve izogniti. Nasilje drugih storilcev_k je z veliko verjetnostjo osamljen primer z majhnim tveganjem za ponovitev. Približno četrtina žrtev zaradi sramu ali zadrege dogodka ni prijavila policiji ali drugi ustanovi. Večina žrtev si je po dogodkih želela, da bi se lahko s kom pogovorila in prejela podporo, zaščito in drugo obliko praktične pomoči (prim. FRA, 2014).
Spolno nadlegovanje žensk
Posamezniki_ce različno dojemajo, kaj je spolno nadlegovanje. To različno dojemanje, ki se subjektivno pripisuje vedenju, je tudi odraz prevladujočih kulturnih in družbenih vrednot in norm, kakor tudi stališč o vlogi spolov ter primernem vedenju obeh spolov (prim. FRA, 2014). Med oblike spolnega nadlegovanja običajno prištevamo žvižganje, pripombe glede videza ali postave, nespodobne šale ali »slučajno« dotikanje, pa tudi prijemanje (prim. bff, 2019). Po ocenah se je v EU od 15. leta starosti s spolnim nadlegovanjem srečalo od 83 do 102 milijona žensk. Večina žensk je kot storilca_ko navedla pred tem neznano osebo, nato pa znano osebo in osebo iz službenega okolja (prim. FRA, 2014).
Psihično nasilje nad ženskami
Raziskava EU je pokazala, da se je 43 % žensk v partnerskem odnosu že srečalo s psihičnim nasiljem. To nasilje vključuje poniževanje, prepoved zapuščanja stanovanja ali zaklepanje v stanovanje, nasilne grožnje ali grožnje drugi osebi, ki jo ima žrtev rada. Večina žensk je poleg psihičnega nasilja doživela še fizično in/ali spolno nasilje. Ugotovljeno je bilo, da obstaja povezava med uživanjem alkohola partnerja_ke in psihičnim nasiljem: več alkohola kot ta uživa, tem pogosteje v razmerju pride do psihičnega nasilja (prim. Evropska komisija, 2016).
Poleg opisanih oblik fizičnega, spolnega in psihičnega nasilja obstajajo še druge oblike nasilja nad ženskami. 18 % žensk v EU je od 15. leta starosti doživelo zalezovanje (prim. FRA, 2014). To bi ustrezalo podatku, da je zalezovanje doživelo približno 9 milijonov žensk v EU. Zalezovanje je opredeljeno kot namerno, ponavljajoče se vsiljivo zasledovanje in nadlegovanje osebe, ki traja dlje časa. Tudi pri tej obliki nasilja so ženske pogosteje prizadete, storilci_ke so večinoma bivši ali sedanji partnerji_ke, ki so lahko iz vseh družbenih slojev in starostnih skupin. Vedenja pri zalezovanju so lahko pogosti telefonski klici podnevi ali ponoči ali sporočila na telefonskem odzivniku. Pri zalezovanju gre tudi za sledenje žrtvi na njenih vsakodnevnih opravkih in pogosto postopanje okrog njenega stanovanja ali službe. V to kategorijo spadajo tudi neželena darila ali množično pošiljanje pisem, e-pošte ali sporočil SMS (prim. bff, 2019). Razlikovati moramo še med spletnim zalezovanjem (angl. cyberstalking), ki vključuje pogosto vzpostavljanje kontakta prek družbenih omrežij ali objavo osebnih podatkov o žrtvi proti njeni volji (prim. bff, 2019). Spletno zalezovanje je povečini povezano z mlajšimi ženskami. 4 % vseh žensk, starih med 18 do 29 let, je že doživelo spletno zalezovanje, kar je približno 15 milijona žensk v EU. Vsaka peta ženska je bila deležna zalezovanja, ki je trajalo vsaj dve leti, tri četrtine primerov zalezovanja ni bilo nikoli prijavljenih policiji (prim. FRA, 2014).
Posledice nasilja nad ženskami
Nasilje nad ženskami pomeni kršitev človekovih pravic in človekovega dostojanstva ter velik socialni in zdravstveni problem (prim. SZO, 2013). Neposredne posledice, kot so prenos virusa HIV ali drugih spolno prenosljivih bolezni, poškodbe ali smrti ob napadih, niso redkost. Posledice nasilja so tudi zdravstvene in psihične težave, kot so depresija ali samomori, zloraba alkohola in odločitev za splavitev, torej prekinitev nosečnosti brez medicinske pomoči, ki ga ženske opravijo ali povzročijo same. Predvsem psihično trpijo ženske zaradi stresa, tesnobe in izolacije kot posledice travmatičnega dogodka, ki so ga doživele. Med nasilnim dejanjem pogosto pride tudi do poškodb, na primer z udarci ali brcami. Žrtve največkrat utrpijo poškodbe glave, vratu in obraza, sledijo pa zlomljene kosti ali poškodbe genitalij (prim. SZO, 2013).
Povzetek
35 % anketiranih žensk se je že srečalo z nasiljem pred svojim 15. letom starosti. Približno 21 milijonov žensk je že doživelo spolno zlorabo ali spolni incident, ki ga je zagrešila odrasla oseba. V povprečju je 27 % žensk doživelo fizično nasilje odrasle osebe in približno 10 % žensk psihično nasilje odraslega družinskega člana (prim. FRA, 2014). Različne raziskave so pokazale, da je nasilje nad ženskami izredno razširjeno. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah določa pravice in obveznosti državljanov in državljank EU ter zaščito teh temeljnih pravic. K varstvu otrok, mladostnikov in žensk pred vsemi oblikami nasilja prispeva program Daphne. Program zasleduje različne cilje ter povezuje in podpira različne akterje in organizacije (prim. Evropska komisija, 2019).
