4.3.3 Brezposelnost
Leta 2017 je delež brezposelnih oseb kot odstotek aktivnega prebivalstva v EU znašal 21,5 %. Padec tega deleža je mogoče zabeležiti od leta 2002, predvsem zaradi naraščajočega deleža delovno aktivnih žensk. V večini držav je bil delež brezposelnih 20 do 30 %, le Grčija je bila z 42,3 % znatno nad drugimi državami EU. Bolgarija in Slovenija sta imeli nizko stopnjo brezposelnosti, in sicer 6,2 in 6,6 % (prim. Eurostat, 2018).
Na razvoj stopnje brezposelnosti v veliki meri vplivajo globalni gospodarski in finančni trgi. Polovico vseh brezposelnih še vedno predstavljajo dolgotrajno brezposelne osebe. Od leta 2008 ta delež neprekinjeno pada, tako da je EU s pozitivnimi trendi v okviru strategije Evropa 2020 dosegla cilj 75 % stopnje zaposlenosti (prim. Evropska komisija, 2018). Strategija Evropa 2020 služi kot vodilo za spodbujanje rasti in zaposlovanja v tem desetletju. Pametna, trajnostna in vključujoča sredstva so namenjena premagovanju strukturnih šibkosti, izboljšanju konkurenčnosti in krepitvi socialnega tržnega gospodarstva. Na področju izobraževanja je med drugim treba zmanjšati delež mladih, ki opustijo šolanje, hkrati pa povečati število oseb z zaključeno visokošolsko izobrazbo v srednji odraslosti (prim. Evropska komisija, 2019).
Zlasti iskalci_ke prve zaposlitve, ljudje z nižjo izobrazbo in tujke_ci imajo pogosto težave pri iskanju zaposlitve (prim. Zvezni statistični urad, 2018). Nadaljnji razlog za visoko stopnjo brezposelnosti je razmeroma dolg čas izobraževanja. Od leta 2007 se je stopnja 20- do 24-letnikov, ki se še izobražujejo, povečala z 41 na 45 %. Ta trend je mogoče zaslediti predvsem zaradi vedno večjega števila študentk in študentov. Številni mladi so v času svojega izobraževanja delovno aktivni, na primer v sistemih dvojnega usposabljanja. V južni Evropi je brezposelnost med mladimi največja; v Grčiji je bila zaposlenih le približno četrtina 20- do 24-letnikov (prim. Zvezni statistični urad, 2018). To je povezano tudi s spremembami proizvodnih in gospodarskih razmer. Klasičnih oblik tovarn z razmeroma dobro plačanimi panogami v sektorju s ceneno delovno silo skorajda ni več. V industriji 2.0, 3.0 in 4.0 je večina procesov avtomatiziranih z novimi tehnologijami in računalniki, zaradi česar se številna delovna mesta ukinjajo. V kontekstu digitalne revolucije zato vedno več panog potrebuje tudi širše tehnološko ali poslovno znanje.
Vplivi brezposelnosti na zdravje
Brezposelnost in posledice za duševno zdravje in zdravstveno stanje ljudi so bile raziskane in dokazane v različnih raziskavah. Analize so pokazale, da je verjetnost, da bodo brezposelni trpeli za psihološkimi boleznimi, zlasti depresijo in anksioznostjo, vsaj dvakrat večja kot pri zaposlenih osebah (prim. Hoebel; Kuntz; Kroll; Lampert & Müters, 2017). Zlasti mladi, ki so doživeli izkušnjo z brezposelnostjo, kažejo večje posledice na duševno zdravje kot brezposelni v srednji odraslosti (prim. Hoebel et al 2017).
Brezposelnost se odraža tudi v zdravstvenem vedenju, na primer pogostejšemu kajenju, nezdravih prehranjevalnih navadah in majhni telesni aktivnosti. Zlasti mladina z nižjo stopnjo izobrazbe kaže večja zdravstvena tveganja. Ljudje se v zgodnji odraslosti naučijo ključnih dejavnikov ter kompetenc za ohranjanje zdravja in zdravega vedenja, tako da se lahko zasidrajo tudi nezdravi vzorci. Mladi so preobremenjeni s svojimi izzivi, ki jih prinaša odraščanje, tako da opisujejo napetost in povečan občutek stresa, ki sta povezana z negativnimi posledicami za duševno zdravje (prim. Hoebel; Kuntz; Kroll; Lampert & Müters, 2017).
Ekstremna posledica socialne neenakosti, ki je neposredno povezana z dohodki, je za približno 10 let nižja pričakovana življenjska doba socialno ogroženih ljudi v primerjavi z ljudmi s srednjimi ali visokimi dohodki. Razlogi za te razlike so pogostejši pojav telesnih in psihičnih bolezni, ki so deloma posledica slabih delovnih in bivanjskih razmer ter slabega/neenakega dostopa do dobre zdravstvene oskrbe in preventivnih zdravstvenih pregledov.
Tudi v srednji odraslosti igra zaposlitev osrednjo vlogo v življenju ljudi. Je temelj za preživetje, spodbuja družbene odnose, daje strukturo vsakdanjemu življenju, osmisli življenje in lahko vodi do socialnega in družbenega ugleda. Če človek zaposlitev izgubi, se mu zmanjša zadovoljstvo z življenjem in samozavest, zdravstvene težave se kopičijo in težja je vrnitev na karierno pot. Zlasti v srednjih letih se pojavijo zdravstvene težave, ki so posledica vedenja, živetega v prejšnjih življenjskih obdobjih (prim. Hoebel; Kuntz; Kroll; Lampert & Müters, 2017).
Poleg zdravstvenih tegob brezposelne ljudi pestijo še druge težave. V raziskavi Marienthal leta 1930 je bilo ugotovljeno, da so sodelujoči brezposelni pokazali manjšo prostorsko in časovno orientacijo ter pomanjkanje vizije. Poleg tega so bile ugotovljene družinske, socialne in psihične obremenitve, ki so lahko povezane z osamitvijo. Manjši je bil tudi občutek ljudi, da lahko vplivajo na lastno življenje in ga nadzorujejo. To je posledica dejstva, da zaposlitev ljudem daje smisel, ki ni povezan zgolj s služenjem denarja, strukturo in omogoča navezovanje stikov zunaj ožje socialne mreže. Ti rezultati so bili od takrat vedno znova dokazani v raziskavah (prim. Promberger, 2008).
Na zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo z osebnim finančnim stanjem vpliva izobrazba. Ljudje z visoko stopnjo izobrazbe so bolj zadovoljni s svojim življenjem kot ljudje z nizko stopnjo izobrazbe. Zlasti ker izobraževanje močno vpliva na dohodek ljudi kaže, da so ljudje z nizkimi dohodki bolj nezadovoljni s svojim življenjem in imajo navadno težave s plačevanjem osnovnih potrebščin, kot so živila ali oblačila, in s koriščenjem storitev, ker nimajo dovolj finančnih sredstev (prim. Eurostat, 2015).
