4.3.4 Brezdomstvo
Kljub socialni varnosti držav število brezdomcev v EU stalno narašča. Eden od razlogov je finančna kriza in rezanje socialnih prejemkov, pa tudi varčevalni ukrepi Mednarodnega denarnega sklada na primer do Grčije, Italije, Portugalske, Španije itd., v okviru katerih so številni rezi v proračunska sredstva povzročili krčenje kapacitet socialnega zavarovanja in so bila ukinjena sredstva za preventivo in podporne ukrepe (prim. Evropska unija, 2015). Dejanske razlike v sistemu, višini in trajanju socialne pomoči so tudi razlog za naraščanje števila brezdomnih oseb.
Razlogov za brezdomstvo je več. Na strukturni ravni se srečamo z brezposelnostjo, revščino, pomanjkanjem socialnih stanovanj ali visokimi najemninami predvsem v večjih mestih. Na osebni ravni pa lahko izpostavimo življenjske prelomnice (npr. izguba službe, ločitev ali smrt), slabo zdravje in bolezni, družinske krize in visoki dolgovi. Ko enkrat oseba postane brezposelna ali brezdomna, je sprememba situacije pogosto težka. Tudi diskriminacija in že omenjeno pomanjkanje podpore države lahko pripeljeta do brezdomstva (prim. Evropska unija, 2015).
Skupina brezdomnih ljudi se je v zadnjih letih spremenila. Poleg vedno večjega števila brezdomcev_k zapadejo v brezdomstvo predvsem mlajši odrasli in otroci, begunci ter zapostavljene skupine, kot je romska populacija. Prav ranljive skupine, ki živijo v določeni državi, se pogosto soočajo s strukturno diskriminacijo na stanovanjskem trgu, slabimi bivanjskimi razmerami, kot so slabo stanje stanovanjskih hiš ali slabe soseske, in večjim brezdomstvom. Tudi ženske in družine so izpostavljene večjemu tveganju, da bi ostale brez strehe nad glavo. Po raziskavi Evropske komisije o mobilnosti, migracijah in revščini iz leta 2014 lahko brezdomstvo delimo na štiri področja:
- Ljudje brez strehe nad glavo, ki živijo na ulici ali v zasilnih zavetiščih. To je najekstremnejša oblika brezdomstva, kjer pride do izgube doma v fizičnem, socialnem in pravnem smislu.
- Ljudje, ki sicer imajo kje bivati, ampak živijo v nastanitvenem objektu omejen čas. Večinoma so socialno in pravno izključeni.
- Ljudje, ki jim grozi deložacija ali ki začasno prebivajo pri prijateljih ali družini; ti spadajo pod obliko negotove bivanjske situacije.
- Ljudje, ki živijo v slabih, zdravju škodljivih ali prenatrpanih stanovanjih; ti spadajo pod obliko nezadovoljive bivanjske situacije.
Posledice brezdomstva so med drugim prebivanje v prenatrpanih stanovanjih, pomanjkanje čiste vode in sanitarij in s tem močno povečano zdravstveno tveganje. Na osebni ravni brezdomstvo negativno vpliva na fizično in duševno zdravje ljudi, zdravstveno tveganje pa poslabša še slab dostop do zdravstvene oskrbe. Brezdomci_ke so večinoma socialno izključeni_e in živijo v izolaciji. Pri iskanju stanovanja ali zaposlitve se soočajo s skoraj nepremostljivimi ovirami (prim. Evropska komisija, 2014). Otroci, ki odraščajo brez doma, so v bistveno slabšem zdravstvenem stanju in bistveno manj izobraženi, saj nimajo dostopa do izobraževalnih ustanov in ustreznega učnega okolja. Na pravni ravni so brezdomci_ke izključeni_e iz trga dela in zdravstvenega sistema, dostopa do socialne pomoči in socialnega zavarovanja ter socialne in kulturne ponudbe, ker morajo večinoma imeti prebivališče in registriran naslov, da so upravičeni do prejemanja pomoči (prim. Evropska komisija, 2014).
