6 Glosar
»Izraz antisemitizem označuje vse zgodovinske manifestacije sovražnosti do Judov_inj, čeprav se je oblikoval šele leta 1879, da bi utemeljil novo obliko znanstveno razumljenega in rasno utemeljenega zavračanja Judov_inj. V tej novi besedi se izraža spremenjeno razumevanje Judov_inj, ki sedaj primarno več niso opredeljeni skozi svojo religijo, temveč kot narod, nacijo ali raso«. (Bergmann/bpb.de, 2006).
Anticiganizem označuje strukturno diskriminacijo in sovražnost do Sintov_inj in Romov_inj. Gre za sovražen odnos, zavračanje in demoniziranje Sintov_inj in Romov_inj ter njihovega načina življenja (prim. Czollek, 2012). Alternativna poimenovanja so antiromizem, romofobija ali rasizem do Sintov_inj in Romov_inj (Allianz gegen Antiziganismus 2017).
Za netipična delovna mesta veljajo zaposlitev za krajši delovni čas, zaposlitev za določen čas, samozaposlitev in začasno delo (prim. Wirtschaft und Schule, 2019).
Izobrazba je v sodobnih družbah eden od osrednjih virov za individualne življenjske možnosti. Dostop do izobraževanja ni vsem enak, kar je povezano predvsem s strukturno zapostavljenostjo revnejše populacije, delavk in delavcev, migrantk in migrantov ter v nekaterih primerih tudi žensk. Zagotovitev enakih izobraževalnih možnosti v družbi je bistvenega pomena v okviru enakih možnosti na splošno (prim. Geißler, 2006).
Cisspolnost/cispolna ženska/cisspolni moški: cis pomeni »na isti strani«. Cisspolni ljudje so ljudje, katerih spol (v rojstnem listu), ki jim je ob rojstvu pripisan (s strani zdravnikov in babic), se ujema s spolom, ki ga živijo, čutijo in utelešajo (prim. Fütty 2019; Serano 2012).
Diskriminacija se nanaša na neenako obravnavanje osebe ali skupine prebivalstva, ki se izvaja brez objektivnega razloga (prim. Antidiskriminierungsstelle des Bundes, 2017).
Izraz etnična skupnost izhaja iz grškega »éthnos« (narod, pripadnik_ca naroda). Nanaša se na skupino ljudi, ki jih opredeljuje skupno poreklo, izvor, zgodovina, kultura, skupni običaji in navade ter skupno območje poselitve. Pri tem ni pomembno, ali so člani te skupine ali skupnosti dejansko v sorodu ali si delijo skupno zgodovino. Pomembni sta samopodoba in prepričanje članov, da pripadajo tej skupnosti (Bundeszentrale für politische Bildung, 2016).
Etnocentrizem je nezavedna težnja, da gledamo na ljudi, ki pripadajo drugi kulturi, z vidika lastne skupine (»mi zavedanje«) in postavljamo lastne običaje in norme za standard vsem našim prepričanjem. Lasten pogled na stvari se pri tem dojema kot samoumeven in vzvišen (»vsi so kot mi!«) (prim. Sielert in drugi 2009).
Člen 1 Ženevske konvencije opredeljuje, da izraz begunec velja za katero koli osebo, ki ima zaradi etnične ali kulturne pripadnosti, vere, nacionalnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja utemeljen strah pred pregonom in pred tem išče zaščito (prim. UNHCR 2019).
Pri spolu gre za kompleksen preplet več ravni (prim. Debus/Laumann 2018):
Obstajajo različne ravni spola in spolne identitete:
- Registriran spol: Takoj ob rojstvu zdravniki ali babice na podlagi zunanjih spolovil otroku pripišejo »moški« ali »ženski« spol. Tovrstna določitev spola je zabeležena v rojstnem listu in pozneje v osebnih dokumentih (prim. Fütty 2019; Butler 2004).
- Izražanje spola: Pri izražanju spola gre za izražanje z oblačili, dolžino las, mimiko, kretnjami, za vedenje, interese, hobije, stajling, občutke, talente, ki veljajo za tipično moške ali tipično ženske (Debus/Laumann 2018).
- Vloga spolov: Nanaša se na pripisovanje ženske ali moške vloge v družbi in v medsebojnih odnosih. To so idealizirane predstave o moškosti in ženskosti, ki jim večina ljudi ne ustreza in ki so jih omehčali feminizem in spremenjeni modeli zaposlitve (prim. Debus/Laumann 2018).
- Spolna identiteta: Opisuje notranje prepričanje pripadati določenemu spolu. Človekova samopodoba je ključnega pomena. Spolne identitete se kažejo v cis ali trans identitetah ali v samodoločljivih konceptih identitete (prim. KjR brez leta).
- Spol/biološki spol/telesni spol: Biološki spol ali telesni spol določa kombinacija različnih dimenzij. Poleg genitalij (penis, moda, obmodek, semenovodi, vulva, klitoris, jajčniki, maternica) k telesnemu spolu pripisujemo še druge sekundarne spolne organe, kromosomski ali genetski spol (kromosomski set), hormonski spol in gonadalni spol (spolne žleze) (prim. Debus/Laumann 2018).
- Inter (v zvezi s spolom): Inter pomeni vmes. Ljudje s prirojenimi spolnimi značilnostmi, ki jih lahko pripišemo moškemu ali ženskemu spolu (OII, Klöppel 2019).
- Transspolne osebe (trans osebe), transseksualne osebe, genderqueer, trans moški, trans ženska, nebinarne osebe: trans pomeni onkraj/prečkati. Transspolni ljudje so ljudje, pri katerih njim pripisan spol v rojstnem listu ne ustreza njihovemu živetemu, občutenemu in utelešenemu spolu (prim. Fütty 2019).
- LGBTIQje kratica, ki označuje lezbijke, geje, biseksualne, transspolne in interspolne osebe ter kvir osebe.
Svetovna zdravstvena organizacija pojem zdravja opredeljuje kot stanje popolne fizične, duševne in socialne blaginje in ne samo kot odsotnost bolezni (prim. SZO, 1998).
Inkluzija: Inkluzija presega koncept integracije in si prizadeva spremeniti obstoječe sisteme ter fizične in simbolične družbene strukture. Inkluzija predstavlja spremembo perspektive ali paradigme: gre za strukturne spremembe, da se vsem omogoči udejstvovanje. »Šolska inkluzija je postopek, ki obravnava raznolikost potreb vseh učencev s povečanjem udeležbe v izobraževanju, kulturi in družbi ter zmanjšuje izključenost znotraj izobraževanja in iz izobraževanja« (Unescove smernice 2005, str. 13).
Inkluzijo pogosto enačimo z integracijo ali uporabljamo kot sinonim za integracijo. Toda integracija ni isto kot inkluzija.
Izraz institucionalni rasizem pojasnjuje, da rasistični načini razmišljanja in delovanja niso zgolj stvar osebnih stališč posameznikov, temveč so zasidrani v pravilih socialne interakcije. Institucionalni rasizem se manifestira v obliki diskriminacije na primer pri političnem udeleževanju (volilna pravica), v izobraževalnem sistemu, na trgu dela in na stanovanjskem trgu (prim. Osterkamp, IDA e.V., 2013).
Integracija: Pri integraciji gre za vključitev nekdaj izključenih in socialno marginaliziranih skupin ali posameznikov v obstoječi sistem, na primer v obstoječo šolsko strukturo, ne da bi se na tej strukturi kar koli spremenilo. Da bi to uspelo, se morajo dijaki_nje prilagoditi sistemu ali pa ostanejo dalje izključeni (prim. Biewer 2010).
Klasizem opisuje diskriminacijo ljudi na podlagi njihovega položaja v družbi. Še posebej sta prizadeta tako imenovani delavski razred in razred revežev (prim. Woytek 2013).
Kompetence Weinert opredeljuje kot sposobnosti in veščine, ki jih ima posameznik na voljo ali jih pridobi, da reši neko težavo (prim. Hessischer Bildungsserver, 2019).
Kulturna identiteta je občutek pripadnosti, po Scholzu (2008, 35) »celota kulturno zaznamovanih vrednot, vključno s posledičnimi pogledi in načini razmišljanja, pa tudi kulturno zaznamovano vedenje in način življenja, ki oblikujejo samopodobo določene kulturne skupnosti – namreč nacije«. Skupna zgodovina, vrednote, tradicija in religija so gradniki identitete (ebd.). Če za osnovo vzamemo to definicijo, vidimo, da imajo Evropejke in Evropejci kulturne identitete, ki so lahko deloma zelo različne. Zato evropska ustava vključuje člen 6(3), ki pravi, da »Unija spoštuje nacionalno identiteto držav članic«.
Pričakovana življenjska doba osebe se določi modelno na podlagi starostno specifične stopnje umrljivosti, tako da je mogoče izračunati pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu ali v določenih starostnih skupinah (prim. RKI, 2019).
»Migrare« v latinščini pomeni »gibati se«, »seliti se«. Tako je migracija nadpomenka za splošno gibanje. Ljudje, ki zapustijo svojo rojstno državo, da bi živeli kje drugje, se imenujejo »migranti«. Angl. »immigration« pomeni »priseljevanje«, »emigration« pa »izseljevanje« (prim. Schneider in drugi/bpb.de, 2019).
Večkulturnost označuje sobivanje (domnevno) zaprtih kultur, ki zelo malo vplivajo druga na drugo oziroma se med seboj ne mešajo. Gre za priznavanje kulturnih razlik in mirnega sobivanja (prim. Mabe/bpb.de, 2005).
Multimorbidnost je stanje, ko ima bolnik sočasno vsaj dve kronični bolezni, torej neozdravljivi bolezni. To se večinoma zgodi v starejši odrasli dobi (prim. DEGAM, 2017).
O nacionalizmu govorimo v primeru pretiranega poveličevanja lastne vrednosti in pomembnosti lastnega naroda. Nacionalizem poveličuje lasten narod s svojo kulturo in jezikom, ki velja za »boljšega«, in zaničuje druge narode. Lasten narod postavlja na prvo mesto (prim. Eckart/bpb, 2011). Znotraj naroda se ustvari tudi homogenost, ki prezira ali zatira dejansko obstoječo raznolikost. Nacionalizem gre pogosto z roko v roki z rasizmom.
Pojem nebelci je politična samooznaka za ljudi, ki jih prizadene strukturni rasizem: »nebelci (ang. people of color) je politična (samo)oznaka, odprta kategorija identitete za ljudi, ki so rasistično diskriminirani glede na njihovo barvo kože, jezik, ime, izvor in/ali veroizpoved, in tako alternativa k etnični oznaki za tujca (MRBB 2009-2011, 7; prim. Ha 2007, 31-40).
Izraz populizem je izpeljanka iz latinske besede »populus« in pomeni »ljudstvo«. Ta način političnega udejstvovanja poudarja, da je na strani ljudstva. Populisti_ke dajejo dozdevno preproste rešitve, všečne predvsem ljudem, ki so preobremenjeni z raznolikostjo družbenih sprememb (najsi bo to na trgu dela, v izobraževalnem sistemu ali globalnem svetu na sploh) (prim. Gärtner, 2008).
Prevalenca je število vseh bolnikov, ki v določenem obdobju trpijo za določeno boleznijo. Incidenca po drugi strani pa je število novih primerov pri obstoječi skupini bolnikov (prim. RKI, 2019).
V mnogih pravnih besedilih se še vedno uporablja izraz »rasa«, vendar v narekovajih. Zaradi zgodovinske uporabe rasnih ideologij v nacionalsocializmu in s tem povezane ideologije, da obstajajo biološko različne večvredne in manjvredne »človeške rase«, je uporaba tega izraza deležna kritik. S tem se po navedbah Zvezne protidiskriminacijske agencije v Nemčiji se rasistične ideje še vzdržujejo (prim. Gensing 2018). Danes se namesto izraza »rase« uporablja tudi izraz »kulture«. Tako »tujci« niso druga »rasa«, ampak bi naj imeli »drugo kulturo«. Govori se tudi o kulturnem rasizmu. Enako kot kulturna pripadnost je tudi kultura nekaj, kar ljudje počnejo in kar se spreminja skupaj z njimi in njihovimi življenjskimi situacijami v različnih družbah (prim. IDA e.V., 2013).
Rasizem je ideologija, da obstajajo razločljive večvredne in manjvredne »človeške rase«. Rasizem temelji na ideologiji opredeljevanja ljudi v tako imenovane »rase« in ocenjevanja na podlagi zunanjih značilnosti, kot so barva kože, telesna višina, jezik, oblačila, običaji ali vera. Rasizem je vedno izraz družbenih razmerij moči. Pozitivne lastnosti si skupina zagotovi z dominantnim položajem (»vodilna kultura«), negativne lastnosti pa pripiše drugim skupinam. Našo belo, zahodnjaško družbo, zaznamuje miselnost o prevladi belcev (prim. Auma/bpb.de, 2017).
Rasisti_ke smatrajo vse ljudi, ki so jim čim bolj podobni, za večvredne, vse ostale (pogosto po stopnjah) pa za manjvredne (prim. Auma/bpb.de, 2017).
Na področju diskriminacije danes ne govorimo več o rasizmu na podlagi bioloških značilnostih, temveč pogosto o kulturnem rasizmu, torej diskriminaciji na podlagi pripisanih značilnosti, ki so povezane z etnično in kulturno pripadnostjo ali označenostjo. Pri tem gre za tradicijo in kulturo, ki se zdita nezdružljivi z lastno tradicijo (prim. ECRI, 2017). Tudi tu se razlike ponovno izražajo v neenakovrednosti.
Vire Antonovsky v modelu salutogeneze razume kot individualne, kulturne in socialne veščine in možnosti reševati in premagovati težave. Viri se v glavnem razvijajo v otroštvu in mladosti ter imajo vseživljenjski vpliv na človeka (prim. BZgA, 2010).
Desničarski populizem opisuje politično strategijo, ki zastopa avtoritarne ideje in uporablja ter krepi razširjene rasistične predsodke. Desničarski_e populisti_ke radi za težave »navadnih ljudi« okrivijo »skorumpirane elite«. Z »ljudmi« implicitno ali eksplicitno mislijo etnično homogeno splošno skupnost. Politiki_čarke so pogosto označeni_e kot populisti_tke, ko predstavljajo domnevno preproste rešitve k zelo zapletenim problemom in imenujejo sovražnike ali »grešne koze« (prim. Antonio Amadeu Stiftung, 2019).
Seksizem označuje diskriminacijo na podlagi spola. Temelji na ideologiji, da obstajata samo dva spola (moški ali ženska) in da obstaja naravna superiornost moškega spola. Seksizem je v Brockhausovi enciklopediji opredeljen kot »vsaka oblika diskriminacije, zatiranja, zaničevanja in zapostavljanja ljudi na podlagi njihovega spola, pa tudi ideologija, na kateri to temelji« (Brockhaus-Enzyklopädie 2006, 106).
Seksizem je nadpomenka za različne oblike diskriminacije in zavračanja žensk in ženskosti oziroma (v razširjeni definiciji) vseh ljudi, ki niso cis moški. Različne oblike nasilja nad ženskami so stalnica seksizma. To lahko pripelje do verbalnega, psihičnega nasilja, razmerij odvisnosti ter fizičnega in spolnega nasilja (pogosto tudi nasilja v družini) v partnerskih odnosih (prim. Kerner 2014, bpb).
Da so ženske v oglasih, v glasbeni industriji ipd. pogosto predstavljene kot spolni objekti moškega poželenja, je osrednji del seksizma. Pred omenjenim in pred spolnimi napadi v družbenih medijih se je v zadnjih letih borilo mednarodno digitalno gibanje #MeToo.
- Cis seksizem opisuje diskriminiranje in odpor do ljudi, ki ne ustrezajo normativu dveh spolov, npr. transspolne, nebinarne, interspolne in genderqueer osebe. Cis seksizem temelji na ideologiji, da obstajata le dva naravna spola (cis moški in cis ženska), ki sta medicinsko in pravno določena ob rojstvu in ju ni mogoče spremeniti (prim. Butler, 2004). Samodoločena, občutena in živeta spolna identiteta v tem primeru ne obstaja (prim. Fütty, 2019).
- Heteroseksizem povezuje zavračanje po spolu z zavračanjem vseh ljudi, ki niso heteroseksualni. Heteroseksizem temelji na ideologiji, da obstajata samo dva naravna spola (moški ali ženski) in da je heteroseksualnost edina normalna in naravna oblika ljubezni in privlačnosti (prim. Rich 1980/1993).
- Heteronormativnost označuje ideologijo, da je heteroseksualnost edina normalna oblika ljubezni in privlačnosti. Heteronormativnost pomeni, da velja za normalno in naravno, da se moški in ženske med seboj privlačijo in da to velja za vse ljudi. Predpostavlja se, da so vsi ljudje heteroseksualni (prim. Wagenknecht 2007; Butler, 1991).
Socialna neenakost opisuje načine priviligiranja ali depriviligiranja posameznikov ali skupin ljudi, ki so jih ljudje v daljšem časovnem obdobju oblikovali na podlagi različnih dejavnikov. Socialna neenakost ne temelji na različnosti ljudi zaradi bioloških dejavnikov, temveč na socialno zasidranih oblikah priviligiranja ali depriviligiranja (prim. Kreckel, 1997).
Socializacija opisuje soodvisnost človekovega osebnega razvoja in strukturnega razvoja družbe. Pri izmenjavi z okoljem in v okviru lastnega osebnega razvoja ljudje ponotranjijo vrednote in norme, kakor tudi vloge in odnose, znotraj družbenega in kulturnega okolja, v katerem živijo (prim. Bauer & Hurrelmann, 2018).
